7. Preskusne metode

7.1 Preskusni pogoji

7.1.1 Okoljski pogoji

7.1.1.1 Referenčni atmosferski pogoji

Referenčno delovanje aktuatorja je treba preskusiti v naslednjih atmosferskih pogojih:

• Temperatura okolice: 20 °C ± 2 °C;

• Relativna vlažnost: od 60% do 70%;

• Atmosferski tlak: od 86 kPa do 106 kPa.

7.1.1.2 Splošni atmosferski pogoji

Kadar se preskusi ne izvajajo v referenčnih atmosferskih pogojih, je priporočljivo, da se preskusi izvedejo v naslednjih atmosferskih pogojih:

• Temperatura okolice: od 15 °C do 35 °C;

• Relativna vlažnost: od 451 TP3T do 751 TP3T;

• Atmosferski tlak: od 86 kPa do 106 kPa.

7.1.1.3 Drugi okoljski pogoji

Razen Zemljinega magnetnega polja bi morala biti druga zunanja magnetna polja in mehanske vibracije zanemarljive.

7.1.2 Pogoji napajanja

7.1.2.1 Nazivne vrednosti

Kot je določeno v 4.2.2.

7.1.2.2 Tolerance

Tolerance za preskusne pogoje so naslednje:

• Nazivna napetost: ±1%;

• Nazivna frekvenca: ±1%;

• Harmonična vsebnost: manj kot 5%.

7.2 Splošni predpisi o preizkušanju

7.2.1 Preskušani izdelek mora biti v svojem običajnem položaju za namestitev. Napajalnik je mogoče priključiti in ga predhodno segrevati 1 uro, da se notranja temperatura preskušanega izdelka stabilizira.

7.2.2 Ničelni položaj preizkušanega izdelka se lahko nastavi pred preskusom. Če ni določeno drugače, se med preskusom ne sme izvajati nobenih nastavitev.

7.2.3 Če ni drugače določeno, je treba preskušeni izdelek in z njim povezano preskusno opremo pred meritvami stabilizirati v referenčnih delovnih pogojih, vse delovne pogoje, ki lahko vplivajo na rezultate meritev, pa je treba opazovati in zabeležiti.

7.2.4 Točnost standardnih instrumentov, uporabljenih pri preskusih, mora biti navedena v poročilu o preskusu, osnovna meja napake pa mora biti manjša ali enaka eni tretjini osnovne meje napake preskušenega izdelka. Območje instrumenta se mora ujemati z območjem izmerjenih vrednosti.

7.2.5 Med preskusom je treba vhodni tokovni signal počasi povečevati ali zmanjševati, pri čemer se merilnim točkam približujte v isti smeri, pri čemer pazite, da ne pride do prekoračitve. Naraščajoči signal je treba šteti za pozitivni hod, padajoči signal pa za povratni hod.

7.2.6 Če ni drugače določeno, mora biti izhodna gred (palica) aktuatorja med preskusom obremenjena z nazivno obremenitvijo. Obremenitev se šteje za pozitivno, ko smer njenega delovanja sovpada s smerjo gibanja izhodne gredi (palice); sicer se šteje za negativno.

7.2.7 Če ni drugače določeno, morajo biti merilne točke na 0%, 25%, 50%, 75% in 100% vhodnega območja. Vsako merilno točko je treba izmeriti trikrat v smeri naraščajočega in padajočega signala. Tovarniški pregled omogoča enkratno merjenje vsake merilne točke.

7.2.8 Če ni drugače določeno, se lahko vplivni dejavniki za preskus spreminjajo le znotraj določenih delovnih pogojev. Vsi drugi delovni pogoji morajo ostati nespremenjeni pri referenčnih pogojih.

7.2.9 Če zaradi pogojev ni mogoče izvesti preskusov vplivnih faktorjev v referenčnih atmosferskih pogojih, se preskus lahko izvede v splošnih atmosferskih pogojih.

7.2.10 Če ni drugače določeno, je nazivno območje hoda za preskus naslednje:

• Večobratni: 10 obratov;

• Kotni hod: 90°;

• Linearni hod: 16 mm.

7.3 Osnovna napaka

Osnovna napaka se izračuna s počasnim povečevanjem ali zmanjševanjem vhodnega signala, pri čemer se vrednosti vhodnega signala in vrednosti hoda izhodne gredi (palice) beležijo v pozitivni in obratni smeri hoda v skladu s formulo (1).

Formula (1)

Kje:

• δ: Osnovna napaka, %;

• L1: Vrednost hoda izhodne gredi (palice) v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali obratih (r);

• Lo: Teoretična vrednost hoda izhodne gredi (palice) v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali obratih (r);

• L: Nazivno območje hoda izhodne gredi (palice) v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali obratih (r).

Preverite, ali osnovna napaka na vsaki merilni točki presega mejo, določeno v 6.1.1.

7.4 Osnovno odstopanje izhodnega signala položaja

Izhodni signal položaja je priključen na impedanco obremenitve 250 Ω in aktuator se zažene v položaj »popolnoma zaprto«. Izhodni signal položaja nastavite na 4 mA; aktuator zaženite v položaj »popolnoma odprto« in nato nastavite izhodni signal položaja na 20 mA. Nato zaženite aktuator in zabeležite vrednosti izhodnega signala položaja na vsaki točki v pozitivni in povratni smeri giba. Osnovni odklon se izračuna po formuli (2).

Formula (2)

Kje:

• △0: Osnovni odklon izhodnega signala položaja, %;

• Io: Teoretična vrednost izhodnega signala položaja v miliamperih (mA);

• I1: Izmerjena vrednost izhodnega signala položaja v miliamperih (mA);

• I: Območje izhodnega signala položaja v miliamperih (mA). (Za 4 mA do 20 mA, I = 16 mA; za 0 mA do 20 mA, I = 20 mA).

Preverite, ali osnovno odstopanje na vsaki merilni točki presega mejo, določeno v 6.1.2.

7.5 Histereza

Histereza aktuatorja je določena z največjo algebrsko razliko med osnovnimi napakami giba naprej in nazaj, izmerjenimi na vsaki preskusni točki, kot je določeno v 7.3 in 7.4.

7.6 Mrtva cona

Pri regulacijskih aktuatorjih je treba mrtvo območje izmeriti pri 25%, 50% in 75% nazivnega hoda. Koraki merjenja so naslednji:

• Počasi povečujte (ali zmanjšujte) vhodni signal, dokler se na izhodni gredi (palici) ne pojavi zaznavna sprememba hoda, in zabeležite vrednost vhodnega signala na tej točki I (mA);

• Nato počasi zmanjšujte (ali povečujte) vhodni signal v nasprotni smeri, dokler se na izhodni gredi (palici) ne pojavi zaznavna sprememba hoda, in zabeležite vrednost vhodnega signala I² (mA).

Mrtva cona se izračuna po formuli (3).

Formula (3)

Kje:

• △: Mrtva cona, %.

7.7 Časovna zakasnitev

Na vhodni signalni priključek regulacijskega aktuatorja dovedite stopenjski signal 15% vhodnega območja, z osciloskopom posnemite krivuljo vhodnega signala in krivuljo izhodnega signala položaja ter opazujte časovno razliko med začetnim vhodnim signalom in začetkom spremembe izhodnega signala, da vidite, ali presega omejitev, določeno v točki 6.1.5.

7,8 Nazivna napaka časa hoda

Na aktuator uporabite nazivno obremenitev od 45% do 55%, uporabite stopenjski signal, ki zadostuje za premaknitev izhodne gredi (palice) aktuatorja za nazivni hod, in zabeležite čas, ki ga izhodna gred (palica) potrebuje za premaknitev nazivnega hoda. Napaka nazivnega časa hoda se izračuna po formuli (4).

Formula (4)

Kje:

• δt: Nazivna napaka časa hoda, %;

• t1: Izmerjeni čas, ki ga izhodna gred (palica) potrebuje za nazivni hod, v sekundah (s);

• t: Teoretični nazivni čas hoda v sekundah (s).

7.9 Začetne značilnosti

Na izhodno gred (palico) aktuatorja namestite obratno nazivno obremenitev in spremenite napajalno napetost na spodnjo mejno vrednost. Nato priključite vhodni signal in opazujte, ali se aktuator lahko normalno zažene.

7.10 Napaka ponovljivosti mehanizma za nadzor hoda

Pri aktuatorjih z mehanizmom za regulacijo giba uporabite nazivno obremenitev od 25% do 30% na izhodno gred (palico) in petkrat izmenično upravljajte aktuator v gibu naprej in nazaj. Opazujte in zabeležite vrednosti giba izhodne gredi (palice), ko se mehanizem za regulacijo giba preklopi. Izračunajte napako vsake zabeležene vrednosti v primerjavi z osnovno vrednostjo in ugotovite, ali napaka presega mejo, določeno v točki 6.1.8.

7.11 Izolacijska upornost

V splošnih atmosferskih pogojih in z neobremenjenim aktuatorjem odklopite napajanje preizkušanega izdelka in pustite stikalo za vklop v položaju »vklopljeno«. Kratko sklenite vhodne in napajalne priključke, nato pa z merilnikom izolacijske upornosti 500 V DC izmerite izolacijsko upornost med priključkoma, kot je določeno v točki 6.1.9.

7.12 Izolacijska trdnost

V splošnih atmosferskih pogojih in z neobremenjenim aktuatorjem odklopite napajanje in pustite stikalo za vklop v položaju »vklopljeno«. Kratko sklenite vhodne in napajalne priključke, nato pa v skladu z napetostjo in frekvenco, določeno v 6.1.10, počasi zvišajte preskusno napetost od nič do določene vrednosti in jo držite 1 minuto. Opazujte, ali pride do preboja ali iskrenja, nato počasi znižajte preskusno napetost na nič in odklopite preskusno napajanje.

7.13 Dvig temperature

Pred preskusom izmerite hladno upornost navitij motorja in močnostnega transformatorja z mostičkom, nato pa pustite delovati neprekinjeno 12 ur, kot je opisano v točki 7.14, in takoj izmerite vročo upornost navitij motorja in močnostnega transformatorja. Izračunajte dvig temperature po formuli (5).

Formula (5)

Kje:

• V: Dvig temperature v Celziju (°C);

• R₂: Vroči upor navitja v ohmih (Ω);

• R₁: Hladna upornost navitja v ohmih (Ω);

• T1: Sobna temperatura med merjenjem odpornosti proti zmrzali v Celziju (°C);

• T₂: Sobna temperatura med vročo odpornostjo

7.14 Dolgoročna stabilnost delovanja

Pogon upravljajte znotraj njegovega nazivnega hoda in uporabite nazivno obremenitev 30% z delovnim ciklom od 20% do 80%. Izvedite 48 ur delovanja, kot je zahtevano v točki 4.2.6, s številom ciklov na uro. Po preskusu preverite, ali pogon izpolnjuje zahteve iz točke 6.1.12.

7.15 Napaka ponovljivosti največjega in najmanjšega krmilnega navora in potiska

Postopek preskušanja je naslednji: a) Namestite aktuator na preskusno mizo, nastavite vrednost zaščite navora v smeri odpiranja in zapiranja na največjo vrednost krmilnega navora ali potiska in postopoma obremenjujte aktuator, dokler se ne sproži alarm »preobremenitev navora« ali »preobremenitev potiska«. Izmerite vrednost izhodnega navora ali potiska. Izmerite trikrat v vsako smer in povprečno vrednost vzemite kot osnovno vrednost izhodnega navora ali potiska. b) Namestite aktuator na preskusno mizo, nastavite vrednost zaščite navora v smeri odpiranja in zapiranja na najmanjšo vrednost krmilnega navora ali potiska in postopoma obremenjujte aktuator, dokler se ne sproži alarm »preobremenitev navora« ali »preobremenitev potiska«. Izmerite vrednost izhodnega navora ali potiska. Izmerite trikrat v vsako smer in povprečno vrednost vzemite kot osnovno vrednost izhodnega navora ali potiska. c) Izračunajte napako ponovljivosti krmilnega navora ali potiska po formuli (6).

Formula 6:

V tej formuli:

• δ0: Napaka ponovljivosti krmilnega navora ali potiska v %

• Ms: Izmerjeni izhodni navor ali vrednost potiska v N·m (ali potisk v N)

• Mz: Osnovna vrednost izhodnega navora ali potiska v N·m (ali potiska v N).

7.16 Ročno-električni stikalni mehanizem

Postopek preskušanja je naslednji: a) Preverjanje stikala v prostem teku. Preklopite aktuator iz električnega v ročni način, zavrtite ročno kolo, da zavrtite izhodno gred v smeri urinega kazalca in v nasprotni smeri urinega kazalca za vsaj en polni obrat; nato električno upravljajte aktuator, da zavrtite izhodno gred v obe smeri za vsaj en polni obrat. Ponovite dvakrat in potrdite, ali izpolnjuje zahteve iz točke 6.1.14. b) Preverjanje obremenjenega stikala. Namestite aktuator na preskusno mizo, nastavite zaščitni navor v smeri odpiranja in zapiranja na največji krmilni navor in postopoma obremenite aktuator, dokler se ne aktivira stikalo navora. Po zaustavitvi, brez razbremenitve, ponovite preskus iz točke a), da potrdite, ali izpolnjuje zahteve iz točke 6.1.14.

7.17 Inteligentne funkcije

7.17.1 Funkcija zaslona

Preverite, ali so delovni parametri, informacije o stanju delovanja, alarmi o napakah in druge informacije na zaslonu normalni ter ali je vsebina zaslona popolna in jasna prek vmesnika človek-stroj.

7.17.2 Funkcija nastavitve parametrov

Brez odpiranja električnega pokrova preverite, ali vmesnik človek-stroj omogoča nastavitev parametrov, kot so hod, navor, kalibracija vhodnega tokovnega signala in prilagoditev izhodnega signala.

7.17.3 Funkcija konfiguracije na kraju samem

Brez odpiranja električnega pokrova z vmesnikom človek-stroj nastavite 4-polne izhodne kontakte stikala aktuatorja na naslednji način: odprt položaj zaprt, odprt položaj odprt, zaprt položaj zaprt, zaprt položaj odprt. Zaženite aktuator v odprt in zaprt položaj ter preverite, ali izhodni kontakti stikala izpolnjujejo nastavljene zahteve.

Po potrebi preverite delovanje po izpadu električne energije in prilagodite parametre, kot je zaščita navora.

7.17.4 Samodiagnoza napak in funkcija alarma

V stanju brez obremenitve priključite napajanje na aktuator in odklopite vodnik temperature motorja iz krmilnega sistema aktuatorja, da preverite, ali se je sprožil alarm za pregrevanje motorja.

7.17.5 Funkcija samoprilagoditve zaporedja napajanja

Pri aktuatorjih, ki uporabljajo trifazno napajanje, spremenite fazno zaporedje napajanja in preverite, ali je smer preklapljanja pravilna tako v lokalnem kot v daljinskem načinu upravljanja.

7.17.6 Funkcija neprekinjenega merjenja izhodnega navora (potiska)

Postavite aktuator na preskusno mizo in med delovanjem neprekinjeno spreminjajte uporabljeni navor (potisk), da opazujete, ali se prikazane vrednosti navora (potiska) na vmesniku človek-stroj ustrezno spreminjajo.

7.18 Hrup

V prostoru z zaprtimi okni in vrati ter hrupom v ozadju, ki ne presega 45 dB, izvedite zagon aktuatorja brez obremenitve in izmerite hrup na razdalji 1 metra od površine aktuatorja. Preverite, ali hrup izpolnjuje zahteve iz točke 6.1.16.

7.19 Brezstopenjska regulacija hitrosti (s pretvorbo frekvence)

Nastavite aktuator tako, da zmanjša hitrost, ko doseže ciljni položaj, in preverite, ali se hitrost spreminja znotraj določenega območja pri različnih pogojih obremenitve, da potrdite njegovo skladnost.

7.20 Vpliv temperature okolja

V stanju brez obremenitve je treba aktuator namestiti v temperaturno preskusno komoro. Preskusne temperature in zaporedje preskusov sta naslednja:

• Za aktuatorje z delovno temperaturo okolice od -10 °C do 55 °C:

  • 20 °C (referenčna), 40 °C, 55 °C, 20 °C, 0 °C, -10 °C, 20 °C;

• Za aktuatorje z delovno temperaturo okolice od -20 °C do 60 °C:

  • 20 °C (referenčna), 40 °C, 60 °C, 20 °C, 0 °C, -20 °C, 20 °C;

• Za aktuatorje z delovno temperaturo okolice od -30 °C do 70 °C:

  • 20 °C (referenčna), 45 °C, 70 °C, 20 °C, 0 °C, -30 °C, 20 °C.

Če se vse stranke tako dogovorijo, se lahko preskusi izvedejo le pri štirih temperaturnih točkah: 20 °C (referenčna temperatura), najvišja temperatura, najnižja temperatura in 20 °C. Dovoljeno odstopanje pri vsaki temperaturni točki je ±2 °C. Pri vsaki temperaturni točki je treba temperaturo vzdrževati 2 uri, da se notranji sestavni deli izdelka toplotno stabilizirajo. Pri položajih 0% in 100% pri polnem hodu je treba izmeriti spodnjo in zgornjo vrednost izhodnega signala proporcionalnega krmiljenja in položaja. Izmeriti je treba povprečje treh meritev pri vsaki temperaturni točki. Spremembe spodnje in zgornje vrednosti pri vsaki temperaturni točki, ko se temperatura spremeni za 10 °C, je treba izračunati z uporabo formul (7) in (8) ter potrditi, da rezultati izpolnjujejo zahteve iz oddelka 6.2.1.

Kje:

• △T0Sprememba spodnje in zgornje vrednosti izhodnega signala položaja, ko se temperatura spremeni za 10 °C, v %;

• XTiIzmerjene spodnje in zgornje vrednosti izhodnega signala položaja pri sosednji temperaturi v miliamperih (mA);

• XT0Izmerjene spodnje in zgornje vrednosti izhodnega signala položaja pri začetni temperaturi v miliamperih (mA);

• Ti: Sosednja temperatura v stopinjah Celzija (°C);

• T0Začetna temperatura v stopinjah Celzija (°C);

• △T1Sprememba nizke in visoke vrednosti izhodne gredi (palice) pri spremembi temperature za 10 °C, v %;

• LTiIzmerjene vrednosti spodnjega in zgornjega konca hoda izhodne gredi (palice) pri sosednji temperaturi v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali vrtljajih (r);

• LT0: Izmerjene vrednosti spodnjega in zgornjega hoda izhodne gredi (palice) pri začetni temperaturi v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali vrtljajih (r).

7.21 Vpliv vlažnosti

Pogon postavite v komoro za temperaturo in vlažnost, dvignite temperaturo na 40 °C ± 2 °C in nastavite vlažnost na 91%–95% ter jo vzdržujte 48 ur. Po preskusu preverite izolacijsko upornost pogona, kot je navedeno.

7.22 Vpliv napajalne napetosti

V stanju brez obremenitve se napajalna napetost aktuatorja prilagodi od nazivne vrednosti do zgornje in spodnje mejne vrednosti. V položajih 0% in 100% polnega hoda se izmerita spodnja in zgornja vrednost izhodov proporcionalnega krmiljenja in položaja. Izračuna se povprečje treh meritev na vsaki točki, spremembe spodnje meje in območja pa se izračunajo z uporabo formul (9) in (10). Rezultate je treba preveriti, ali izpolnjujejo zahteve iz poglavja 6.2.3.

Kje:

• △V0Sprememba nizke in visoke vrednosti izhodnega signala položaja pri spremembi napajalne napetosti v %;

• XV1Izmerjene spodnje in zgornje vrednosti izhodnega signala položaja pri zgornji in spodnji mejni napetosti v miliamperih (mA);

• XV0Izmerjene spodnje in zgornje vrednosti izhodnega signala položaja pri nazivni napetosti v miliamperih (mA);

• △VLSprememba nizke in visoke vrednosti izhodne gredi (palice) pri spremembi napajalne napetosti v %;

• LV1Izmerjene vrednosti spodnjega in zgornjega hoda izhodne gredi (palice) pri zgornji in spodnji mejni napetosti, v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali vrtljajih (r);

• LV0: Izmerjene vrednosti spodnjega in zgornjega hoda izhodne gredi (palice) pri nazivni napetosti v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali vrtljajih (r).

7.23 Vpliv mehanskih vibracij

V stanju brez obremenitve je aktuator nameščen na vibracijskem preskusnem stojalu. Aktuator se zažene v položaja 0% in 100% polnega hoda. Vibracije s frekvenco nihanja se uporabljajo s frekvenco od 10 Hz do 150 Hz v treh medsebojno pravokotnih smereh, da se določi resonančna točka. Če se najde resonančna točka, se vibracijski preskusi izvajajo pri resonančni frekvenci 30 minut. Če se resonančna točka ne najde, se 30-minutni vibracijski preskus izvaja pri frekvenci 150 Hz.

Med preskusom se merijo spodnje in zgornje vrednosti izhoda aktuatorja. Spremembe spodnjih in zgornjih vrednosti se izračunajo z uporabo formul (11) in (12). Rezultate je treba preveriti, ali izpolnjujejo zahteve iz oddelka 6.2.4.

Kje:

• △J0Sprememba nizke in visoke vrednosti izhodnega signala položaja zaradi mehanskih vibracij v %;

• XJ1Izmerjene spodnje in zgornje vrednosti izhodnega signala položaja med vibracijskim preskusom v miliamperih (mA);

• XJ0Izmerjene spodnje in zgornje vrednosti izhodnega signala položaja pred vibracijskim preskusom v miliamperih (mA);

• △JLSprememba nizkih in visokih vrednosti izhodne gredi (palice) zaradi mehanskih vibracij v %;

• LJ1Izmerjene vrednosti spodnjega in zgornjega konca hoda izhodne gredi (palice) med vibracijskim preskusom v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali vrtljajih (r);

• LJ0Izmerjene vrednosti spodnjega in zgornjega hoda izhodne gredi (palice) pred vibracijskim preskusom v stopinjah (°), milimetrih (mm) ali vrtljajih (r).

7.24 Vpliv prometa na okolje

Preskusi temperature, udarcev in prostega padca se morajo izvesti v skladu s preskusnimi parametri, določenimi v oddelku 6.2.5 tega standarda, in metodami iz GB/T 25480. Po preskusih se lahko nastavi ničelni položaj, čemur sledi preizkus delovanja in vizualni pregled.

Opomba: Če je bil preskus vpliva temperature okolja že opravljen pri 55 °C (ali več), se lahko preskus pri visoki temperaturi opusti.

7.25 Odpornost na sevanje radiofrekvenčnega elektromagnetnega polja

V stanju brez obremenitve se aktuator premakne v položaj 50% polnega hoda. Na pogon se na razdalji 3 metrov uporabi sevano elektromagnetno polje v frekvenčnem območju od 80 MHz do 1000 MHz z intenzivnostjo 3 V/m, v skladu z zahtevami standarda GB/T 17626.3. Med tem preskusom se opazujejo in beležijo spremembe izhodnega signala povratne zanke položaja ali vrednosti hoda izhodne gredi (palice), da se potrdi, da vrednosti izpolnjujejo zahteve iz oddelka 6.2.6 tega standarda.

7.26 Odpornost na hitre električne prehodne pojave/sunke

V stanju brez obremenitve se aktuator premakne v položaj 50% polnega hoda. Preskusna napetost se uporabi v skladu z zahtevami standarda GB/T 17626.4, s pozitivno in negativno napetostjo 1000 V na priključku za napajanje ter pozitivno in negativno napetostjo 500 V na vhodnem signalnem priključku. Med tem preskusom se opazujejo in beležijo spremembe izhodnega signala povratne zanke položaja ali vrednosti hoda izhodne gredi (palice), da se potrdi, da vrednosti izpolnjujejo zahteve iz oddelka 6.2.7 tega standarda.

7.27 Odpornost na prenapetost (impulze)

V stanju brez obremenitve se aktuator premakne v položaj 50% polnega hoda. Med napajalni vod aktuatorja in ozemljitvijo se v skladu z GB/T 17626.5 priključi pozitivna in negativna napetost 1 kV. Med tem preskusom se opazujejo in beležijo spremembe izhodnega signala povratne zanke položaja ali vrednosti hoda izhodne gredi (palice), da se potrdi, da vrednosti izpolnjujejo zahteve iz oddelka 6.2.8 tega standarda.

7.28 Odpornost na elektrostatično razelektritev

V stanju brez obremenitve se aktuator premakne v položaj 50% polnega hoda. Ohišje aktuatorja je varno ozemljeno. Na aktuator se v skladu z zahtevami standarda GB/T 17626.2 dovede pozitivna in negativna kontaktna razelektritev 4 kV ter nato pozitivna in negativna zračna razelektritev 8 kV. Med tem preskusom se opazujejo in beležijo spremembe izhodnega signala povratne zanke položaja ali vrednosti hoda izhodne gredi (palice), da se potrdi, da vrednosti izpolnjujejo zahteve iz oddelka 6.2.9 tega standarda.

7.29 Odpornost na magnetno polje omrežne frekvence

V stanju brez obremenitve se aktuator namesti na preskusno stojalo zunanjega magnetnega polja in premakne v položaj 50% polnega hoda. Jakost magnetnega polja je 400 A/m, smeri preskusa pa so X/Y/Z, v skladu z GB/T 17626.8. Med tem preskusom se opazujejo in beležijo spremembe izhodnega signala povratne zanke položaja ali vrednosti hoda izhodne gredi (palice), da se potrdi, da vrednosti izpolnjujejo zahteve iz oddelka 6.2.10 tega standarda.

7.30 Videz

Z vizualnimi in taktilnimi metodami je treba preveriti, ali je površina ravna in gladka, brez razpok, robov ali drugih napak, ki vplivajo na videz. Površinski premaz mora biti varno pritrjen, raven, gladek in enakomerne barve, brez oljnih madežev, vdolbin ali drugih mehanskih poškodb. Pri aktuatorjih s funkcijami prikaza mora biti prikaz jasno viden brez manjkajočih znakov.

7.31 Stopnja zaščite ohišja

Preskus zaščite ohišja IP67 ali IP65 je treba izvesti v skladu z metodo, določeno v standardu GB 4208—2008.

7.32 Eksplozijsko varna izvedba

Preskuse eksplozijske varnosti mora izvajati nacionalno priznana preskusna enota v skladu z zahtevami standardov GB 3836.1 in GB 3836.2.