{"id":5380,"date":"2023-06-05T16:19:39","date_gmt":"2023-06-05T08:19:39","guid":{"rendered":"http:\/\/www.dcl-controls.com\/?p=5380"},"modified":"2025-03-31T09:18:37","modified_gmt":"2025-03-31T09:18:37","slug":"why-voltage-signal-oscillate","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/podpora\/aktuator-3\/zakaj-napetostni-signal-niha","title":{"rendered":"Zakaj napetostni izhodni signali nihajo v dolo\u010denih pogojih?"},"content":{"rendered":"
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t
\n\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t
\n\t\t\t\t
\n\t\t\t\t\t\t\t\t\t

\u00a0<\/h3>

1. Pot prenosa napetostnega signala<\/strong><\/h2>
\"Slika
Slika 1 Prenosna pot signalov napetostnega vira<\/figcaption><\/figure>

Kot je prikazano v Slika 1<\/strong>Sistem za prenos napetostnega signala je sestavljen iz treh klju\u010dnih komponent:<\/p>

  1. Izhodno vezje negativne povratne zanke<\/strong><\/p><\/li>

  2. Kabel za prenos signala<\/strong><\/p>

    • Vklju\u010duje parazitska kapacitivnost (C1)<\/strong> in parazitska induktivnost (L1)<\/strong>, ki so odvisni od dol\u017eina kabla<\/strong> in postavitev o\u017ei\u010denja<\/strong>.<\/p><\/li><\/ul><\/li>

    • Vezje za zajem vhodnega signala<\/strong><\/p>

      • Lahko vklju\u010duje nizkoprepustni filter (L2, C2)<\/strong>.<\/p><\/li><\/ul><\/li><\/ol>

        2. Zakaj pride do nihanja?<\/strong><\/h2>

        V sistemu z negativno povratno zanko in napetostnim signalom se vhodni signal izra\u010duna kot:<\/p>

        \u2223Xi\u2032\u2223=\u2223Xi\u2223\u2212\u2223Xf\u2223|X_i'| = |X_i| \u2013 |X_f|<\/span><\/p>

        Vendar, \u010de povratni signal (|Xf|) je fazno premaknjen za 180\u00b0<\/strong>, se ena\u010dba spremeni v:<\/p>

        \u2223Xi\u2032\u2223=\u2223Xi\u2223+\u2223Xf\u2223|X_i'| = |X_i| + |X_f|<\/span><\/p>

        To pomeni, da tudi \u010de ni vhodnega signala<\/strong> se uporablja (|Xi| = 0<\/strong>), ta povratni signal vzdr\u017euje izhod<\/strong>, kar vodi do samovzdr\u017eno nihanje<\/strong>.<\/p>

        Za nastanek nihanja morata biti izpolnjena dva pogoja:<\/p>

        1. Oja\u010danje zanke je ve\u010dje od 1:<\/strong> |AF| > 1<\/strong><\/p><\/li>

        2. Fazni premik izpolnjuje:<\/strong> \u03c6A + \u03c6F = (2n+1)\u03c0<\/strong><\/p><\/li><\/ol>

          The fazni premik<\/strong> v zanki prihaja iz ve\u010d virov:
          \u2714 Parazitska kapacitivnost (C1) in induktivnost (L1) v prenosnem kablu<\/strong>
          \u2714 Komponente nizkoprepustnega filtra (L2, C2) v vhodnem vezju<\/strong>
          \u2714 Filtrirni kondenzatorji v izhodnem vezju<\/strong><\/p>

          \u010ce skupni fazni premik dose\u017ee 180\u00b0<\/strong>, lahko pride do lastnega nihanja.<\/p>

          3. Kako prepre\u010diti nihanje?<\/strong><\/h2>

          Da bi prepre\u010dili nihanje, eden od zgornjih dveh pogojev ne sme biti izpolnjen<\/strong> znotraj delovnega frekven\u010dnega obmo\u010dja.<\/p>

          \"Slika
          Slika 2 Stanje negativne povratne zanke brez nihanja<\/figcaption><\/figure>

          Kot je prikazano v Slika 2<\/strong>, upo\u0161tevani sta dve kriti\u010dni frekvenci:<\/p>

          • nogometni klub:<\/strong> Frekvenca, pri kateri se oja\u010danje zanke |AF| pade na 0 dB<\/strong>.<\/p><\/li>

          • za:<\/strong> Frekvenca, kjer fazni premik zanke presega -180\u00b0<\/strong>.<\/p><\/li><\/ul>

            Da bi ohranili stabilnost, oja\u010danje mora biti pod 0 dB<\/strong> ko fazni premik dose\u017ee -180\u00b0.<\/p>

            4. Zakaj so izhodni signali toka stabilnej\u0161i<\/strong><\/h2>
            \"Slika
            Slika 3 Povratna zanka tokovnega vira<\/figcaption><\/figure>
            \"Slika
            Slika 4 Povratna zanka napetostnega vira<\/figcaption><\/figure>

            Izhodna vezja tokovnega signala<\/strong> so manj nagnjeni k nihanju, ker:
            \u2714 Njihova povratna pot je omejena na notranje komponente<\/strong> (kot je prikazano v Slika 3<\/strong>).
            \u2714 Zunanje spremembe obremenitve imajo majhen vpliv na fazni premik ali oja\u010danje<\/strong>.<\/p>

            V nasprotju s tem, napetostna izhodna vezja<\/strong> (Slika 4) pridobiti povratne informacije od izhodna to\u010dka<\/strong>, kar pomeni, da zunanji kabli in vzor\u010devalna vezja<\/strong> lahko vpliva na fazni premik in oja\u010danje. \u010ce se njihovi parametri spremenijo, sistem lahko izpolnjuje pogoje nihanja<\/strong>, kar vodi v nestabilnost.<\/p>

            5. Zaklju\u010dek<\/strong><\/h3>

            Izhodni signali napetostnega tipa lahko nihajo, ko:
            \u2714 Parazitske komponente povzro\u010dijo fazni premik za 180\u00b0.<\/strong>
            \u2714 Oja\u010danje zanke ostane pri tem faznem premiku ve\u010dje od 1.<\/strong><\/p>

            Da bi se izognili nihanju:
            \u2714 Preden fazni premik dose\u017ee 180\u00b0, zagotovite, da se oja\u010danje zanke zmanj\u0161a pod 0 dB.<\/strong>
            \u2714 Zmanj\u0161ajte parazitsko kapacitivnost\/induktivnost v prenosnih kablih.<\/strong>
            \u2714 Za stabilizacijo povratne zanke uporabite ustrezno filtriranje.<\/strong><\/p>

            V nasprotju s tem, tokovni izhodi<\/strong> so bolj stabilni, saj so njihovi na povratno zanko manj vplivajo zunanji pogoji obremenitve<\/strong>.<\/p>\t\t\t\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/div>\n\t\t\t\t\t<\/div>\n\t\t<\/section>\n\t\t\t\t<\/div>","protected":false},"excerpt":{"rendered":"

            \u00a0 1. Pot prenosa napetostnega signala Kot je prikazano na sliki 1, je sistem za prenos napetostnega signala sestavljen iz treh klju\u010dnih komponent: Izhodno vezje negativne povratne zveze z napetostjo Kabel za prenos signala Vklju\u010duje parazitsko kapacitivnost (C1) in parazitsko induktivnost (L1), ki sta odvisni od dol\u017eine kabla in razporeditve o\u017ei\u010denja. Vezje za zajem vhodnega signala Lahko vklju\u010duje nizkoprepustni filter (L2, [\u2026]<\/p>","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"elementor_theme","format":"standard","meta":{"_acf_changed":true,"footnotes":""},"categories":[8],"tags":[49],"class_list":["post-5380","post","type-post","status-publish","format-standard","hentry","category-ta-acutator","tag-input-signal"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5380","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=5380"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/5380\/revisions"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=5380"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=5380"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/dclcontrols.com\/sl_si\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=5380"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}